Sveže polnoletni Mitja Ilenič je prestopil v New York City FC! Desni bočni branilec je v Domžalah preživel slaba štiri leta, daleč najuspešnejše pa je bilo preteklo. V njem je dočakal vse, kar si lahko mladi nogometaš le želi.
Mitja, prišel je dan, ko odhajaš v tujino. Kako lepo je doživljati vse skupaj?
Če bi ti nekdo pred enim letom rekel, “v začetku 2023 boš prestopil v tujino”, kaj bi mu rekel?
“Rekel bi mu, da je nor, saj sem takrat šele začel igrati pri članih in si nisem predstavljal, da bo vse skupaj šlo tako hitro. Zgolj po letu dni igranja na tem nivoju sem dočakal prestop, presegel vsa pričakovanja, tako lastna kot tudi klubska in konec koncev družinska. V Domžale sem prišel z namenom, da se uveljavim v mlajših kategorijah. Ob podpisu prve pogodbe pred dvema letoma je bila moja želja redno igranje za U17 in U19 ter sčasoma tudi člansko ekipo, danes odhajam na drugi konec sveta. Vse se je zgodilo tako hitro. Lani decembra sem bil še pri mladincih. V zadnjem letu sem tako doživel zares ogromno stvari, predvsem novih, brez podpore domačih pa menim, da ne bi šlo. Moram se zahvaliti klubu. Vsem trenerjem, soigralcem in vodstvu. Senijad Ibričić je bil že kot igralec moj mentor, sedaj je to prišlo do izraza še bolj.”
Tukaj si preživel skoraj štiri leta ...
“Najboljša štiri! Domžal se bom spominjal v zares najlepši možni luči! Bile so zadetek v polno! Vsak mladi igralec bi moral biti v takšnem okolju. Prišel sem kot 14-letni fant, ki si je samo želel igrati nogomet. Tukaj sem takoj začel s profesionalnim delom in vedno se bo lepo vrniti. Članski debi proti Aluminiju že v maju 2021, dva gola na domači tekmi proti istemu tekmecu leto dni kasneje, evrogol v Stožicah, pa dvakrat mladinska liga prvakov … nabralo se je res veliko zadev in za to sem zelo hvaležen.”
Kaj ti bo ostalo v najlepšem spominu?
“V najlepšem spominu mi bo ostalo predvsem to, da sem tukaj spoznal veliko novih prijateljev, imel izjemne soigralce, ki so mi pomagali tudi, ko ni šlo vse po načrtih in pa predvsem osebe v klubu in tudi zunaj njega brez katerih ne bi uspel. Ko greš od doma pri mladih letih ni enostavno, zato lahko še toliko bolj cenim ta uspeh.”
Tvoje sporočilo vsem soigralcem in trenerjem?
“Rad bi se zahvalil vsakemu posebej, ki je bil del moje zgodbe v Domžalah, vsem trenerjem, ki so mi pomagali, bili vedno ob strani, vsem delavcem v klubu od prve do zadnje osebe in pa seveda soigralcem za neverjetno podporo v vsakem danem trenutku. Vsem bi zaželel ogromno sreče in zdravja ter veliko uspehov, saj si ti ljudje, igralci, vsi v klubu, zaslužijo en velik poklon, tako da hvala še enkrat vsem in pa … se vidimo kmalu!”
Besedilo: Nejc Berce
Foto: Lado Vavpetič
