Brata Elsner udeleženca olimpijskih iger
Luka, Dejan, RokLjubljana: S kapetanom Domžal Luko Elsnerjem in njegovim bratom Rokom, ki si nogometni kruh služi pri ljubljanskem Interblocku, smo se odpravili na pediatrično kliniko v Ljubljani. Na otroškem dializnem oddelku smo prisostvovali zadnjemu dejanju 17. bolnišničnih olimpijskih iger.
Ob našem obisku so bili na oddelku trije mladi bolniki, ki so morali opraviti še zadnje tri discipline olimpijskih iger. Končni zmagovalci niso pomembni, saj duh olimpijskih iger uči, da je važno sodelovati in ne zmagati, več o bolnišnični olimpijadi pa nam je povedala bolnišnična učiteljica osnovne šole Ledina Mojca Topič: ''Bolnišnične olimpijske igre so sad bolnišnične šole Ljubljana in so organizirane v sodelovanju z olimpijskim komitejem Slovenije. Potekajo že sedemnajsto leto. Glavni cilj je, da se bolni otroci dokažejo tudi v športnih disciplinah, saj se zaradi bolezni ne morejo ukvarjati s športom. V igrah sodelujejo vsi otroci, ki so na zdravljenju na pediatrični kliniki. Se pravi, od hudo bolnih do malo manj bolnih. Igre so prilagojene njihovim zmožnostim in sposobnostim. Gre za mednarodne igre, saj že tretjo leto zapored v Ljubljano prihajajo otroci iz bolnišnične šole v Bruslju.''
Kot rečeno, igre potekajo v vseh oddelkih pediatrične klinike v Ljubljani. Brata Elsner so povabili na otroški dializni oddelek: ''Gre za otroke z dokončno odpovedjo ledvic. Zdravijo se z nadomestnim zdravljenjem, ki se imenuje hemodializa. Trikrat na teden morajo prihajati v bolnišnico, kjer so priključeni na aparat, ki namesto njihovih ledvic opravlja čiščenje krvi. Dializno zdravljenje vsakič poteka štiri ure, skupaj s prevozi pa celotno zdravljenje traja tudi šest do sedem ur. Njihov vsakdan je izjemno okrnjen, zato jim je potrebno dneve tukaj čim bolj polepšati in popestriti,'' je pojasnila Topičeva in dodala: ''Že same igre otrokom popestrijo bolnišnično monotonost, še bolj pa obiski raznoraznih ljudi. Tokrat smo bili še posebej veseli nogometašev, kajti na oddelku se zdravita dva mlada nogometna navdušenca, ki sta brata Elsner pričakovala z velikim navdušenjem in veseljem.''
Olimpijada je poleg otrok dodobra razvedrila tudi Luko Elsnerja: ''Odlično sem se imel! Vsekakor je bilo to novo doživetje zame. Izjemno rad si vzamem čas tudi za takšne 'pametne' stvari in rad sodelujem pri teh obiskih. Olimpijske igre so za otroke v bolnici pomemben dogodek. Celo leto čakajo na njih in se jih zelo veselijo. Bilo je res prijetno in zabavno sodelovati v tem 'spektaklu', še posebej, ker sva bila prisotna skupaj z bratom. Bila je zelo lepo izkoriščena ura druženja in izredno zadovoljen odhajam iz bolnišnice. Otroci so pokazali veliko dobre volje, še posebej, če vzamemo v obzir njihove težave in bolezen. Cel dan sedijo v bolnišnici in ob tem dejstvu se dodobra zamisliš. Najin obisk je nekaj najmanjšega, kar lahko nogometaši naredimo za njih,'' je bil zgovoren starejši od bratov Elsner.
Tudi Rok je iz bolnišnice odhajal s podobnimi občutki: ''Upam, da sva otrokom vsaj malo popestrila dan in jih razveselila. Moram reči, da so oni naju zelo. To je bila res izjemna priložnost, da prideš pogledati otroke, ki potrebujejo pozornost in si jo tudi zaslužijo. Zelo sva vesela, da sva lahko sodelovala v teh olimpijskih igrah.'' A discipline, v katerih mladi bolniki tekmujejo, niso prav nič lahke: ''Ne, niso od muh. Nekatere igre so zelo zahtevne, še dobro, da nisem sodeloval pri zadnji, ker bi bil najverjetneje med slabšimi. Z zavezanimi očmi je bilo namreč potrebno skozi pravo luknjo v hišico spraviti plastične in gumijaste Amadejfigurice. Vsekakor se ti otroci dobro znajdejo v teh igrah, jaz pa se veliko bolje kot v teh olimpijskih panogah znajdem na igrišču,'' je priznal kapetan državnih prvakov.
Še bolj navdušen nad udeleženci je bil Rok Elsner: ''Igre so zelo zahtevne. V njih sva tudi sodelovala in s prve roke moram reči, da so otroci kljub bolezni zelo spretni.'' ''Igre niso lahke. Če bi bile prelahke, otrokom ne bi bile všeč. Vedno je potrebno izbirati med tem, da so prilagojene, vendar ne prelahke in da so na koncu vsi uspešni, kar je tudi glavni cilj iger,'' pa je za konec še pojasnila simpatična učiteljica Mojca.
Tekst: Grega Krmavnar
Foto: Lado Vavpetič
Kolektiv dializnega oddelka pediatrične klinike
Petje olimpijske himne
Podelitev medalj
Izmanjava daril
Zaključek olimpijade z ugašanjem olimpijskega ognja
Ob našem obisku so bili na oddelku trije mladi bolniki, ki so morali opraviti še zadnje tri discipline olimpijskih iger. Končni zmagovalci niso pomembni, saj duh olimpijskih iger uči, da je važno sodelovati in ne zmagati, več o bolnišnični olimpijadi pa nam je povedala bolnišnična učiteljica osnovne šole Ledina Mojca Topič: ''Bolnišnične olimpijske igre so sad bolnišnične šole Ljubljana in so organizirane v sodelovanju z olimpijskim komitejem Slovenije. Potekajo že sedemnajsto leto. Glavni cilj je, da se bolni otroci dokažejo tudi v športnih disciplinah, saj se zaradi bolezni ne morejo ukvarjati s športom. V igrah sodelujejo vsi otroci, ki so na zdravljenju na pediatrični kliniki. Se pravi, od hudo bolnih do malo manj bolnih. Igre so prilagojene njihovim zmožnostim in sposobnostim. Gre za mednarodne igre, saj že tretjo leto zapored v Ljubljano prihajajo otroci iz bolnišnične šole v Bruslju.''
Kot rečeno, igre potekajo v vseh oddelkih pediatrične klinike v Ljubljani. Brata Elsner so povabili na otroški dializni oddelek: ''Gre za otroke z dokončno odpovedjo ledvic. Zdravijo se z nadomestnim zdravljenjem, ki se imenuje hemodializa. Trikrat na teden morajo prihajati v bolnišnico, kjer so priključeni na aparat, ki namesto njihovih ledvic opravlja čiščenje krvi. Dializno zdravljenje vsakič poteka štiri ure, skupaj s prevozi pa celotno zdravljenje traja tudi šest do sedem ur. Njihov vsakdan je izjemno okrnjen, zato jim je potrebno dneve tukaj čim bolj polepšati in popestriti,'' je pojasnila Topičeva in dodala: ''Že same igre otrokom popestrijo bolnišnično monotonost, še bolj pa obiski raznoraznih ljudi. Tokrat smo bili še posebej veseli nogometašev, kajti na oddelku se zdravita dva mlada nogometna navdušenca, ki sta brata Elsner pričakovala z velikim navdušenjem in veseljem.''
Olimpijada je poleg otrok dodobra razvedrila tudi Luko Elsnerja: ''Odlično sem se imel! Vsekakor je bilo to novo doživetje zame. Izjemno rad si vzamem čas tudi za takšne 'pametne' stvari in rad sodelujem pri teh obiskih. Olimpijske igre so za otroke v bolnici pomemben dogodek. Celo leto čakajo na njih in se jih zelo veselijo. Bilo je res prijetno in zabavno sodelovati v tem 'spektaklu', še posebej, ker sva bila prisotna skupaj z bratom. Bila je zelo lepo izkoriščena ura druženja in izredno zadovoljen odhajam iz bolnišnice. Otroci so pokazali veliko dobre volje, še posebej, če vzamemo v obzir njihove težave in bolezen. Cel dan sedijo v bolnišnici in ob tem dejstvu se dodobra zamisliš. Najin obisk je nekaj najmanjšega, kar lahko nogometaši naredimo za njih,'' je bil zgovoren starejši od bratov Elsner.
Tudi Rok je iz bolnišnice odhajal s podobnimi občutki: ''Upam, da sva otrokom vsaj malo popestrila dan in jih razveselila. Moram reči, da so oni naju zelo. To je bila res izjemna priložnost, da prideš pogledati otroke, ki potrebujejo pozornost in si jo tudi zaslužijo. Zelo sva vesela, da sva lahko sodelovala v teh olimpijskih igrah.'' A discipline, v katerih mladi bolniki tekmujejo, niso prav nič lahke: ''Ne, niso od muh. Nekatere igre so zelo zahtevne, še dobro, da nisem sodeloval pri zadnji, ker bi bil najverjetneje med slabšimi. Z zavezanimi očmi je bilo namreč potrebno skozi pravo luknjo v hišico spraviti plastične in gumijaste Amadejfigurice. Vsekakor se ti otroci dobro znajdejo v teh igrah, jaz pa se veliko bolje kot v teh olimpijskih panogah znajdem na igrišču,'' je priznal kapetan državnih prvakov.
Še bolj navdušen nad udeleženci je bil Rok Elsner: ''Igre so zelo zahtevne. V njih sva tudi sodelovala in s prve roke moram reči, da so otroci kljub bolezni zelo spretni.'' ''Igre niso lahke. Če bi bile prelahke, otrokom ne bi bile všeč. Vedno je potrebno izbirati med tem, da so prilagojene, vendar ne prelahke in da so na koncu vsi uspešni, kar je tudi glavni cilj iger,'' pa je za konec še pojasnila simpatična učiteljica Mojca.
Tekst: Grega Krmavnar
Foto: Lado Vavpetič
Kolektiv dializnega oddelka pediatrične klinike
Petje olimpijske himne
Podelitev medalj
Izmanjava daril
Zaključek olimpijade z ugašanjem olimpijskega ognja
