Nogometni klubi v Sloveniji so trenutno organizirani v obliki društva. V preteklosti smo že imeli tudi drugačne pravne oblike znotraj klubov. Zakaj nimamo več primerov takšne organiziranosti?
Klubi se lahko notranje reorganizirajo in prenesejo vodenje članske ekipe na gospodarsko družbo. Največja omejitev pa pride za tem. Registrirani član Nogometne zveze Slovenije, kar so lahko le društva, mora ohraniti večinski upravljavski delež. To je zapisano v 40. členu Pravilnika o licenciranju NZS, ki ga sam imenujem Pravilo 51%. Nihče ne omejuje, da se lastništvo te družbe prenese na tretjo osebo ali osebe, vendar noben dober gospodarstvenik ne bo vlagal sredstva v klub, nato pa ne bo imel prevladujočega vpliva nad porabo teh sredstev. Na podlagi tega de facto ni možna 'privatizacija' nogometnih klubov. Omejitve so zgolj in samo znotraj internih pravil NZS.
Kje so glavne prednosti drugačne organiziranosti kluba?
Prednosti so predvsem v pridobivanju svežega kapitala ter možnosti zasebnega investiranja v klube. V trenutni situaciji smo klubi popolnoma prepuščeni sami sebi. Nekateri še imajo za seboj močna podjetja v državni lasti, ki pa se bodo zaradi gospodarske krize tudi sama počasi umaknila in ne bodo sposobna zagotavljati sredstev. Vsi ostali smo prepuščeni samim sebi. Obenem nam je onemogočeno iskanje strateških partnerjev, ki bi si želeli s svojimi vložki tudi upravljati ter seveda, v primeru dobrega poslovanja, imeti tudi dobiček.
Ali bi bili klubi bolj privlačni za vlagatelje, če bi se lahko v celoti preoblikovali v gospodarske družbe?
Vsekakor. V trenutni situaciji se nogometa ne bo dotaknil noben vlagatelj. Potrebno pa je tudi dodati, da sam predlagam ostro ločitev med družbeno koristnim delom kluba, ki ga predstavlja predvsem mladinska nogometna šola in profesionalnim delom kluba. Interes za vlaganje je predvsem v profesionalni del, ker se edino tam lahko investicije tudi povrnejo. Seveda je vse skupaj možno le ob dobrem sodelovanju z mladinskim pogonom. Kljub temu dodatno določam tudi obveznosti tistih, ki bi prevzeli vodenje profesionalnega dela, do mladinske nogometne šole. S tem se zagotavlja ohranjanje sedanjega stanja šol in najmanj minimalen razvoj, čeprav sem popolnoma prepričan, da bi vsak resen vlagatelj najprej poskrbel za mladinsko nogometno šolo, saj je preživetje in zaslužek klubov vedno bolj odvisen od prodaje igralcev v druge klube. Sankcija za nespoštovanje danih zavez bi bil odvzem tekmovalnih pravic gospodarski družbi in prenos le-teh nazaj na društvo. To bi sicer pomenilo nek pretres v dotičnem klubu, a bi ohranili mladinsko nogometno šolo in možnost nastopanja v istem rangu tekmovanja.
Pri nas smo že videli poizkuse dvojne organiziranosti in sicer pri stari Olimpiji ter Interblocku. V praksi se takšno delovanja kluba ni obneslo?
Pri stari Olimpiji ni šlo za takšno organizacijsko strukturo, saj se je tam kar vse pavšalno preneslo na gospodarsko družbo, ki je pozneje propadla. Zaradi tega pravno nove Olimpije ne moramo enačiti s staro. Prav primer Olimpije je bil razlog za uveljavitev Pravila 51%. Pri Interblocku gre prav tako za drugačno situacijo. Tu je zasebno lastništvo omejeno na 49%, a je bilo upravljanje kljub temu v rokah enega človeka, ki je bil obenem predsednik društva. Tako je imel 100% pravic, a zgolj 49% odgovornosti. Po mojem mnenju je to najbolj sporna oblika vodenja kluba, ki pa je rezultat trenutno veljavnih pravil. Zakaj se projekta nista obnesla, je več razlag. Vsekakor pa je med njima bistvena razlika. Kljub spodrsljaju je Interblockova šola ostala in deluje naprej. Sicer je društvo spet prepuščeno samo sebi, a obstajajo možnosti, da deluje naprej. Pri Olimpiji teh možnosti ni bilo in ravno to možnost nadaljnjega delovanja ohranjam s svojim predlogom.
V primeru društva predsednik za napake odgovarja z vsem svojih premoženjem. Ali ni to dobra spodbuda za kvalitetno delovanje klubov?
To je preširoko tolmačenje zakona. To velja zgolj v primerih, ko se je namerno preneslo premoženje in zaradi tega upniki ne morejo biti poplačani. Za slabo vodenje in poslovanje društva te odgovornosti ni. Prav tako bi bilo takšen primer pred sodiščem zelo težko dokazati. V primeru gospodarskih družb je seveda zakonodaja jasnejša in tudi sodišča imajo več izkušenj s temi primeri, zato bi se tudi lažje in hitreje razsojala.
Kako potem preoblikovati klube, da bodo bolj zanimivi za zasebne vlagatelje?
V prvem planu se mora spremeniti Pravilo 51%. Potem je potrebno uvesti enoten postopek, ki bi določal potek preoblikovanja klubov. Moj predlog gre v smeri, da klubi kot društva ustanovimo gospodarske družbe, na katere potem prenesemo vse pravice in obveznosti, ki spadajo v profesionalni del kluba. Vse stvari v zvezi z mladinsko nogometno šolo ostanejo v domeni društva. V letu oziroma dveh bi tako določili, koliko dejansko vsakoletno profesionalni del prispeva k delovanju mladinske nogometne šole, ki je sicer financirana tudi iz javnih sredstev, vendar v zelo majhnem deležu. Za primer poglejmo NK Domžale, kjer je stroškov z MNC NK Domžale okoli šestkrat več kot je prihodkov iz naslova javnih sredstev. To pomeni, da članska ekipa finančno pokriva večino delovanja mladinske nogometne šole, saj so javni prispevki v naš proračun zanemarljivi.
Kako bi preprečili morebitne zlorabe?
Določili bi parametre, ki bi morali biti upoštevani v pogodbi o prodaji te novoustanovljene gospodarske družbe. Pogodba med društvom in novim lastnikom bi bila obsežna in bi morala biti potrjena s strani NZS. Prav tako bi morala vsebovati nekatere obvezne elemente, ki bi jih prav tako določila krovna zveza. Društvo pa bi bilo kljub temu zelo svobodno pri določanju pogojev, ki bi jih vnesli v pogodbo. Tu je zajeto vse, od financiranja mladinske nogometne šole do določitve maksimalnih cen vstopnic za gledalce. To pogodbo bi obe strani morali spoštovati, predvsem pa bi bil pod nadzorom tisti, ki bi upravljal z gospodarsko družbo, ki vodi profesionalni del kluba. Sankcija za kršitev bi bil odvzem tekmovalnih pravic in prenos le-teh nazaj na društvo.
Ali bi se v vašem klubu strinjali s takšno ureditvijo, če bi se pojavil morebiten investitor? Ali se že pojavlja interes iz zasebnega sektorja?
Osebno vidim takšno sodelovanje kot edino možnost nadgradnje in nadaljnjega razvoja kluba in si bom za to tudi prizadeval. Pri tem pa je potrebno biti realen. Izpolniti moramo še številne formalne in materialne pogoje, da lahko to uresničimo. Pri formalnih bo glavno besedo imela Nogometna zveza Slovenije, pri materialnih pa smo določene korake že izvedli, nekaj pa jih še bomo. Zaenkrat konkretnega interesa še ni bilo, saj pravila to onemogočajo. Vsekakor pa je nekaj namigov o tem že bilo.
Kaj pravi praksa v tujini?
V tujini poznamo vse vrste praks. V anglosaškem pravnem sistemu so klubi večinoma kar gospodarske družbe. Našemu sistemu sta najbližja nemški in nizozemski, vendar s ključno ekonomsko razliko. Tudi tam je omejeno prodajanje gospodarskih družb, ki upravljajo s prvim moštvom, vendar je dejstvo, da se lahko ostale družbe prodajo. To so družbe, ki se ukvarjajo z marketingom, upravljanjem stadiona itd. Tako se lahko finančno pokrijejo tudi brez direktnih prihodkov v gospodarsko družbo, ki upravlja s prvim moštvom. Pri nas to na žalost v trenutnih razmerah ni možno in v bližnji prihodnosti ni pričakovati drastičnih sprememb.
Ali je sploh realno pričakovati, da bi se slovenski klubi znašli na borzi?
Po mojem mnenju je. Sicer ne v kratkem, toda vsaj dva kluba v Sloveniji imata dovolj podpore navijačev, da bi lahko poslovala kot delniška družba in ponujala svoje delnice tudi zainteresiranim navijačem in ostalim vlagateljem. Vendar je do tam še daleč.
Kdaj lahko pričakujemo morebitne spremembe?
Upam, da čim prej. Imamo dve možnosti. Lahko nekaj spremenimo in s tem tudi malce tvegamo, ali pa čakamo in gledamo, kako nam klubi počasi umirajo. Trenutno stanje je umiranje na obroke in nekateri se s tem bolje, drugi spet slabše spopadamo. Žal pa prave perspektive ni. Močno si želim, da moj predlog naleti na pozitivne odzive pri NZS in da se bo začelo razmišljati v tej smeri. Seveda pa je na koncu spet veliko odvisno od nas, delavcev v posameznih klubih, ki bomo svoje klube morali organizirati tako dobro, da bodo zanimivi za vlagatelje.
Ali ste že potipali stanje v slovenski strokovni javnosti in na NZS?
Na Nogometni zvezi Slovenije so mi ekstenzivno pomagali, predvsem z gradivom, ki sem ga uporabljal pri raziskovanju in pisanju naloge. Sicer je zaznati določene strahove, ki so v neki meri tudi upravičeni. Skupna želja je bila, da se poišče možnosti za najbolj optimalne rešitve, ki bi sprostile do sedaj rigorozna pravila, obenem pa uspele zavarovati ključne interese slovenskega nogometa, ki so predvsem v uspešnih mladinskih nogometnih šolah. Menim, da mi je to v dobršni meri uspelo izpolniti in da bomo nadaljevali pogovore o tej tematiki in v doglednem času tudi sprejeli potrebne spremembe.
Kakšni so vaši cilji v prihodnosti, pravo ali šport?
Če se bo le dalo, bom poskušal uskladiti eno in drugo. Res je, da na tem področju v Sloveniji ni veliko zgledov, vendar menim, da je to področje, ki se bo v prihodnje še močno razvilo. Vsekakor pa so v tem trenutku vse moje misli usmerjene v NK Domžale in v pripravo na prihodnjo sezono.
Tekst: Grega Krmavnar
Foto: Lado Vavpetič
