FacebookTwitterYoutubeInstagram
Spletni portal za funkcionalnost strani uporablja piškotke. Z nadaljevanjem obiska strani soglašaš z njihovo uporabo.

Tadej Apatič bo v srcu vedno nosil Domžale

Tadej Apatič se je že pri svojih 24 letih vpisal med klubske legende. V Domžale je prišel konec avgusta 2005 in v slabih sedmih letih odigral 132 prvenstvenih tekem, kar ga uvršča na peto mesto klubske lestvice. Z Nogometnim klubom Domžale je osvojil vseh pet lovorik, mesto in ljudje ob Kamniški Bistrici pa so mu močno prirasli k srcu. Njegove dobre igre v rumenem dresu niso ostale neopaženo in prišel je trenutek, ko se bo simpatični Prekmurec vendarle preizkusil v tujini. Kljub napornim prvim dnevom v novem klubu, moldavskemu Šerifu iz Tiraspola, si je priljubljeni 'Apa' vzel čas za intervju za našo spletno stran.

apatic ol2
 
Vaše skoraj sedemletno bivanje v Domžalah se je zaključilo s prestopom v moldavski Šerif. S kakšnimi občutki zapuščate Nogometni klub Domžale in odhajate v tujino?
Po pravici povedano Domžale zapuščam z mešanimi občutki in to ravno zaradi tega, ker sem tam preživel prelepih sedem let.  V tem času sem v Domžalah spoznal veliko dobrih ljudi, ki so pripravljeni pomagati na vsakem koraku, še posebej to velja za uslužbence kluba. Kar se slednjega tiče, sem se imel skozi celotno obdobje zelo lepo, da ne rečem odlično. Mogoče ostaja malce grenak priokus, ker sem najboljše prijatelje in ljudi z velikim srcem spoznal šele v zadnjem letu in pol. Najlepše obdobje izven tekmovanja sem tako preživel ravno v tem času.

Se še spomnite prvega dne, ko ste prišli v Domžale? Ali so se vam takratne želje uresničile?
Prvega dne se spominjam kot bi bilo včeraj. Takratni ekonom Sedo mi je najprej razkazal najnujnejše stvari, stanovanje, slačilnico, restavracijo… Spomnim se, da sta bila prva igralca, ki sem ju spoznal Brazilca Juninho in De Souza in vsi štirje smo skupaj odšli na kosilo. Spominjam se tudi prvega treninga. Do takrat sem vse igralce, ki so igrali za Domžale, spremljal le na televizijskem ekranu, v tistem trenutku pa sem bil že z njimi na igrišču. Vsekakor so se moje takratne želje uresničile, saj so bile povezana z igranjem nogometa s profesionalnimi nogometaši v organiziranem prvoligaškem klubu.

Apatic prvak3

Z Domžalami ste že pri 24 letih osvojili vse lovorike kluba. Odigrali ste kar 156 tekem in dosegli pet golov v vseh tekmovanjih. Kako bi ocenili svoje igre v domžalskem dresu skozi celotno obdobje?

Kot vsak igralec sem tudi jaz imel v tem obdobju številne vzpone in padce. Največ sem vsekakor pridobil pod taktirko Slaviše Stojanoviča. Takrat smo imeli na razpolago vrhunsko strokovno vodstvo kot tudi igralski kader in lahko sem se neposredno učil od tako rekoč najboljših. Največji razcvet pa sem doživel  pod vodstvom Darka Birjukova. V tistem obdobju sem tudi najbolj užival na igrišču. Žal sem imel v zadnjem letu precej težav s poškodbami, tako da sem v tem smislu malce razočaral sebe kot tudi klub, ampak celotno obdobje v Domžalah bi ocenil kot zelo pozitivno.

Skozi celotno obdobje v Domžalah ste preživeli številne osebne kot tudi klubske vzpone in padce. Kaj vam bo najbolj ostalo v spominu?
Osebno se vedno raje spomnim dobrih trenutkov, slabe hitro pozabim. (smeh) V tem obdobju so mi najbolj ostali v spominu trije dogodki. Prvi, zgodovinski naslov za Domžale, veselje v Ajdovščini in 'fešta' po tekmi. Potem nastop v Zagrebu v kvalifikacijah za Ligo prvakov proti Dinamu, predvsem zaradi dobre igre in tudi velikega števila gledalcev. Tretji dogodek pa je seveda lanski finale slovenskega pokala proti Mariboru, kjer smo oboji odigrali tekmo na vrhunski ravni. Po pravi srhljivki smo se veselili še enega zgodovinskega naslova za Domžale.

apatic lado

Tudi življenje
v Domžalah vam je postalo domače. Vključili ste se v lokalno okolje in v zadnjih letih celo organizirali določene dogodke. Ali so Domžale vaš prvi ali drugi dom?
Moj dom bodo vedno rojstni Beltinci. (smeh) Kljub temu sem v teh sedmih letih vsekakor veliko več časa preživel v Domžalah kot pa v Prekmurju. Zaradi tega lahko rečem, da so bile Domžale moj prvi dom.  Predvsem zaradi prijateljev, s katerimi smo skoraj vsak večer skupaj sedeli v Tretjem Polčasu in tuhtali nove zamisli. Na ta način smo prišli do ideje o domžalski noči in jo na koncu tudi izpeljali.

Kaj boste najbolj pogrešali?
Najbolj bom pogrešal ljudi v klubu, ki sem jih srečeval vsak dan in so mi bili vedno pri roki, ko sem jih potreboval. Naj omenim le Katarino, Mirana, Tino, Aleša, Boruta… Na vsak način bom pogrešal seveda tudi igralce in prijatelje. Ne smem pa pozabiti niti na točaje iz Športnega parka, kjer sem se dnevno prehranjeval.

apatic serif

Kaj pričakujete od vašega prvega udejstvovanja v tujini?

Želim se čim prej vključiti v ekipo, se privaditi na novo okolje in seveda, kot vsak nogometaš, osvojiti čim več lovorik. Na slovenskem prizorišču mi je to v celoti uspelo.  Morda tudi zaradi tega, ker sem bil od začetka poklicne poti v ambiciozni ekipi. Nisem vajen biti v ospredju in že po prvih dneh v novem okolju sem se prepričal, da sem izbral pravi klub, predvsem zaradi možnosti napredka. Po eni strani sem uresničil svoje sanje, ki so bile povezane z igranjem v tujini, po drugi strani pa je to le vmesna stopnica do še nekaj večjega.

V Domžalah je prišlo do menjave generacije. Kaj napovedujete domžalskemu klubu v tej in v prihodnjih sezonah?
Mislim, da so se v klubu z zamenjavo generacije odločili pravilno, saj gre za normalen proces vsakega kluba. Po neuspehu v prejšnji  sezoni, ko smo zagotovo imeli ekipo za naslov prvaka, je bila to logična odločitev. Zelo mi je všeč, da v klubu vse bolj zaupajo svojim mladim igralcem. V zadnjem času je v Domžalah delo z mladimi zelo napredovalo, navsezadnje to dokazujejo tudi rezultati in ni lepšega kot imeti v ekipi igralca iz svoje nogometne šole.  Vendar pa je za dosego lovorik potreben tudi čas, saj morajo ti igralci dozoreti. Verjamem, da se tega v klubu zavedajo in da bodo pri tem strpni. V tej in mogoče tudi v naslednji sezoni še ne pričakujem odmevnega rezultata, čez tri leta pa že. Odvisno kako dolgo bodo uspeli te mlade talente, ki jih imajo trenutno v klubu precej, zadržati v svojih vrstah. Če pa jim bo uspelo nekaj več doseči že letos, pa še toliko bolje. Povem lahko, da bodo v prvi slovenski ligi Domžale vedno moj najljubši klub. No, vsaj dokler ne pridejo Beltinci znova v prvo ligo. (smeh)

apatic StaneOrazem

Ali imate še kakšno sporočilo za ljudi v klubu, navijače, Domžalčane…?

Na tem mestu bi se rad zahvalil predsedniku Stanetu Oražmu za korektno sodelovanje in za vse kar je storil za klub v tem času, ko sem bil tam. Če bi bil kdorkoli drug na tem mestu, v tem okolju ne bi klub nikoli dosegel rezultatov kot jih je. Vsak bi si želel imeti takšnega predsednika.  Ob prestopu v Moldavijo pa bi se zahvalil športnemu direktorju Mateju Oražmu, ki se je držal dogovora, da ob primerni ponudbi klub ne bo delal težav in bo najprej prisluhnil mojim željam. V tem primeru je zares na prvo mesto postavil mene. Velik del zaslug pa gre tudi mojemu agentu Gašperju Freyerju, ki je naredil vse, da je bil prestop na koncu tudi izpeljan. Ljudi v klubu, ki sem jih srečeval vsak dan, sem že omenil, navijačem in vsem Domžalčanom pa samo to; dobili ste enega navijača in Domžalčana več. (smeh) Hvala vsem!

Tekst: Grega Krmavnar
Foto: Lado Vavpetič

esadmulalic logo    Joma  ELPro

 Logo hitD ToursAS DomžaleMG instalaterstvoTG LOGO BREZ OZADJAMetal profilAvtomehanika KvederOrbim KamnikSalomonLavacoNemecIzolacije PevecvalinanovProairDare Kos s.p.SPC ŠkerjanecGM Jagodiclogoaslani tus logobmcound  chio logo jpg RGB